rebirthing IZJAVE UDELEŽENCEV

Na začetku sem skeptično poslušala teoretični del in si mislila - pa ja, z dihanjem se ne morejo zgoditi take spremembe. Pa so se. Izkušnja me je presunila in mi dala uvid v povsem novo dojemanje sebe.

udeleženka Sensa vikenda, februar 2015

S to izjemno učinkovito tehniko sem se prvič srečala pred petimi leti. Z rebirthingom človek odpravlja notranje blokade - tiste, ki se jih zaveda, in tudi tiste, ki so globoko skrite v njem. Ker ni ciljna tehnika, posamezniku omogoča, da se osvobodi tudi tistega, kar je potlačil. Pri meni se je to izkazalo za izredno produktivno. Sprva sem odpravljala grobe blokade, podoživljala sem čustva prizadetosti in nemoči. Čez nekaj časa so se mi vračali spomini iz otroštva. Bilo je, kot da sem še enkrat tam, v konkretni situaciji, z vsemi barvami, občutki, vonji. Z dihanjem sem spoznala svoj prvi vzorec, ki sem si ga ustvarila kot dveletna deklica in z njim živela skoraj 30 let. Za človeka je bistven njegov prvi vzorec, saj njemu prilagodi vse druge življenjske koncepte, po katerih živi. Ko enkrat spoznaš, kako bi moral živeti, pa zaradi najrazličnejših dejavnikov nisi, se ponovno rodiš. Najprej si moraš vse priznati in ozavestiti, šele nato imaš možnost kreiranja novega življenja.
Srečna sem, da sem si dovolila izkusiti vso bolečino in jo ponovno doživeti. Tako sem spoznala sebe in se osvobodila čustvenega naboja. Danes vem, da so ti dogodki del mene, vendar nanje nisem več čustveno vezana. In to osvobaja.

Alja

Rebirthing bi priporočila vsakomur, ki si želi ustvariti boljše pogoje osebne sreče. Pri tem mora biti pripravljen, da bo doživel trenutke bolečine, pa tudi trenutke popolne sreče. Res je, da boli, toda zadnjikrat v življenju. Kajti s to tehniko se na vsakem naslednjem srečanju nikoli več ne vrneš nazaj, ampak se nadaljuje tam, kjer si ostal. Včasih sem svojo kakovost bivanja označevala s plusi in minusi. Če bi se pisanja seznama lotila ta trenutek, bi rebirthing dobil en velik plus.

Tina

Svojega otroka sem rodila s carskim rezom. Dvanajst let sem na mestu reza čutila meni tuj občutek. Med rebirthingom se je na tem delu telesa nekaj sprostilo in zdaj že nekaj časa čutim tako, kot bi se razblinila neka blokada. Občutek je lep in osvobajajoč. Ne znam pojasniti, kako se je to zgodilo, vem samo, da se je.

Špela

Kot otrok sem bil do petega leta precej bolehen in po bolnišnicah. Predihal sem približno 15 rebirthingov. Na enem od srečanj se je v prostoru pojavil vonj po antibiotikih. Nisem mogel verjeti, da je kaj takega možno. Vonj po antibiotikih, ki sem jih v večjih količinah zaradi bolezni moral zaužiti pred 30. leti.

Mitja

Kot dveletni otrok sem v morju skoraj utonil. Na to sem pri svojih 42 letih že pozabil. Med rebirthingom sem dogodek še enkrat podoživel. Zanimivo je bilo, da sem goltal vodo (ki je med rebirthingom sicer v prostoru ni bilo), mahal enako kot takrat in zgrabila me je enaka panika. Po koncu srečanja sem se počutil, kot bi se z mene zvalila pettonska skala. Nisem se zavedal, da me je ta dogodek še vedno čustveno nekje bremzal. Tadeja, hvala, ker si bila ob meni in si mi pomagala.

Andrej

Nekateri so podoživljali travme, jaz pa sem celo uro bivala nekje zunaj časa in prostora v neskončno lepem občutku, ki ga do zdaj še nisem doživela. Zanimivo je bilo, da je bila izkušnja vsakega udeleženca drugačna.

udeleženka Sensa vikenda, februar 2015

Osupljivo, kako močno so v telesu zapisane naše izkušnje, tudi najzgodnejše. Po uvodnih napotkih in razlagi smo brez vnaprejšnjega cilja samo dihali in čakali, kateri dogodek (čustvo, težava, blokada) se bo pojavil v telesu. Bili smo presenečeni nad spoznanjem, kako jasno nam telo spregovori, če mu dopustimo, in koliko moči se v nas sprosti, kadar smo sposobni sprejeti resnico, četudi ta ni vedno prijetna.

udeleženka Sensa vikenda, december 2011

Izkušnja rebirthinga me je tako šokirala, da sem si rekla, da bom zdaj začela reševati zadeve. Doživela sem jo tako globoko v sebi, da sem začutila, da se končno nekaj premika. Zavedam se svoje težave, zdaj pa jo tudi čutim, se je dotikam.

Andreja

Na delavnico sem prišla rahlo prestrašena, saj nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Po dolgih letih sem resnično dihala neobremenjeno. Sploh se nisem zavedala, kako plitek in šibek je moj dih sicer. Na koncu sem se počutila odlično, spočita in regenerirana.

udeleženka Sensa vikenda, februar 2015

Velikokrat sem bila fascinirana nad tem, da otrok natančno ve, kako mora priti iz maternice na ta svet. Postopek je veliko bolj zapleten, kot si mislite. Ker sem sama iz medicinske stroke, po vrhu pa še mama, mi lahko verjamete, da sem si ga velikokrat ogledala in seveda tudi izkusila. Nadvse presenečena pa sem bila, ko sem bila priča temu procesu med rebirthingom v vodi. Temperatura vode je enaka temperaturi plodovnice. Oseba, ki izvaja rebirthing, pa je popolnoma potopljena v vodo in diha prek dihalke.
Zakaj bi si želeli podoživeti svoje rojstvo? Po rojstvu otroka se največkrat zgodi, da prekmalu prerežejo popkovnico. To je za otroka velik šok, saj je bila popkovnica vso nosečnost edini dovod kisika. Tako je prva reakcija otroka panika in strah pred zadušitvijo. Prvi vdih pa je krčevit in nesproščen. Večinoma ga spremlja predirljiv jok. Zato veliko ljudi ne diha preponsko s celimi pljuči, temveč apikalno - samo z zgornjim delom pljuč. To pa je iz medicinskega vidika zelo slabo, dolgoročno celo škodljivo. Že sam podatek, da se kar 70 odstotek vsega čiščenja telesa poteka z dihanjem, je zadosten, da dojamemo, kako pomembno je uporabljati cela pljuča, ne le tretjino. Z rebirthingom lahko dosežete, da svoj trenutni vzorec dihanja, ustvarjen po porodu, zamenjate s sproščenim in bolj zdravim načinom dihanja.
Rebirthing, kateremu sem bila priča, pa je bil poseben iz več razlogov. (Ime osebe, ki je dihala, bom zaradi varovanja zasebnosti poimenovala Niko.) Videla sem, kako se je Niko igral v maternici. To dandanes tudi že lahko dokaže znanost z vrhunskim ultrazvokom. Niko je zelo radovedno raziskoval maternico, se dotikal stene, vadil gibalne vzorce, ki so mu prišli prav, ko se je rodil. V maternici je vadil obračanje, dihanje na suho - v smislu vbočenja in izbočenja prsnega koša. Sesalni refleks pa je zelo uspešno preizkušal kar na svojem palcu. Občasno pa se je prav židano zahihital, ko je odkril kaj novega, kar ga je zabavalo. Opazila sem tudi, da je imel Niko v maternici svoj ritem: obdobja igranja, ko je bil aktiven, in obdobja, ko je miroval - spal. Podobno sem doživljala svojega otroka med lastno nosečnostjo. Najbolj zanimivo pa je postalo, ko je napočil trenutek poroda. Niko se je popolnoma umiril. Položaj, ki ga je imel, je bil skoraj identičen položajem, ki sem jih videla na videoposnetkih in učbenikih. Počasi se je porod začel. Videla sem značilno držo glave, ki se prilagaja ozki porodni poti skozi medenico. In to, kako se je zasukal, enako kot otrok med porodom, da se lahko rodi. Presenetilo me je, da je Niko med samim iztisom popil kar nekaj vode, to je plodovnice, saj se mu je kar nekajkrat pošteno zaletelo (to se dejansko tudi zgodi). Najlepši del rebirthinga pa je bil, ko je Niko zamenjal svoj stari vzorec vdiha z novim. Brez pomisleka lahko rečem, da tako polnega vdiha še nisem videla. Ko sem mislila, da je vdiha že konec, se je še kar nadaljeval in nadaljeval. Prsni koš je bil tako sproščen, da sem imela občutek, da ga rebra ne omejujejo, temveč se mehko vdajajo naraščajočemu volumnu pljuč. Rebirthing je trajal skoraj dve uri in pol, Niko pa je bil po njem poln energije, sproščen in pomlajen.
Ta izkušnja me je popolnoma prepričala. Prepričana sem, da je to metoda, s katero lahko resnično dosežem čudež. Sedaj ko sem opravila kar nekaj rebirthingov s svojim rebirtherjem, sem polno zadihala tudi sama. Metoda se mi zdi nezahtevna in preprosta, predvsem pa učinkovita. Deluje na fizičnem in na psihičnem nivoju. In vse kar potrebujete je vdih in izdih.

Alenka